Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Vstani in hodi
V tokratni oddaji Vstani in hodi smo spoznali Petro Vrankar, mamo dekleta Sare s težko obliko cerebralne paralize. Tako smo nekoliko bolje spoznali življenje staršev in družine, ki se soočajo s tem, da je eden od njihovih družinskih članov preizkušan z invalidnostjo. Petra je z nami delila občutke ob soočanju s hčerino diagnozo in kako ji je pri tem pomagal občutek Božje bližine. Povedala je, kako dragocena so povezovanja z družinami s podobnimi preizkušnjami, a kako pomembno je, da pri tem ostaneš notranje trden. Z nami je delila tudi misli o tem, česa si želi, po čem hrepeni
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
Življenje išče pot
Tudi tokrat smo prisluhnili Maruši Bertoncelj iz nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA. Spregovorila o o tem, kako poskrbeti zase medtem ko skrbimo za druge. To je za številne, ki se ukvarjajo z odpravljanjem posledic naravne ujme še kako pomembno.
Življenje išče pot
V obdobju odraščanja imajo imajo mladostniki nemalo težav pri sprejemanju svojega videza in telesa. Zato potrebujjoe prostor, kjer se o tem lahko pogovarjajo. Geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc je spregovorila tudi o vzgoji za krščanski pogled na telo in spolnost.
Življenje išče pot
V obdobju odraščanja imajo imajo mladostniki nemalo težav pri sprejemanju svojega videza in telesa. Zato potrebujjoe prostor, kjer se o tem lahko pogovarjajo. Geštalt pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka Katja Jarc je spregovorila tudi o vzgoji za krščanski pogled na telo in spolnost.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo že tretjič govorili ob dokumentarnem filmu Dva brata, dve sestri, ki nadaljuje svojo pot po Sloveniji in ga bo v ponedeljek 2. junija moč videti v ljubljanski Kinoteki. Film sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, ki je bila lastnik več žag od Prezida na Hrvaškem do Loške doline in Trsta. Posedovali so veliko premoženje, ki so jim ga po vojni zasegli. Tokrat so bili gostje protagonistka filma dr. Monika Žagar, režiser Miha Čelar, ustanoviteljica pobude Vseposvojitev Romana Bider.
Doživetja narave
Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bila z nami Vida Ózis, ki je izumila prvo medicinsko sponko v Sloveniji za preprečevanje vraščanja nohtov. V tokratni oddaji je spregovorila o potenju nog, glivicah in tudi vraščenih nohtih.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil tokrat naš gost dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec družbenega dogajanja. Ob obletnici vlade Roberta Goloba smo veliko poslušali o različnih uspehih, kaj ob tem meni sam, kako vidi delo opozicije, interpelacije, ki kar dežujejo, pa tudi položaj v svetu.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. maja je v Stolpu Škrlôvec v Kranju potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem JSKD, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.
Prijatelji Radia Ognjišče
Od 14. do 18. junija 2025 so se štirje avtobusi romarjev v organizaciji agencije Aritours podali v Francijo. Obiskali smo sedem močnih svetnikov in svetnic v krajih Annecy, Ars, Paray le Monial, Nevers in Pariz. Za marsikoga je bil zelo bogat tudi vstop v prenovljeno katedralo Notre Dame.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.